მშვიდობით ზაზა!
viyavi da vrCebi misi Semoqmedebis gulSematkivrad.
gulwrfelad vwuxvar zaza xalvaSis gardacvalebis gamo. vusamZimreb batoni zazas ojaxs, kolegebs, misi Semoqmedebis Tayvanismcemlebs.
darwmunebuli var, rom zaza xalvaSis xelovnebiT momavalSic araerTxel viamayebT.
Tornike riJvaZe, aWaris mTavrobis Tavmjdomare
baTumis xelovnebis universiteti Rrma mwuxarebas gamoTqvams cnobili reJisoris, baTumis kinosaxelosnos damfuZneblis, universitetis proreqtoris, profesor zaza xalvaSis gardacvalebis gamo. igi wlebis ganmavlobaSi xelmZRvanelobda kinotelexelovnebis departaments, iyo kino da telereJisuris sabakalavro da samagistro programebis xelmZRvaneli, araerTi niWieri xelovanis pedagogi. `zaza xalvaSis saxelosno~, `baTumis kinoskola~ – ase moixseniebdnen mis pedagogiur moRvaweobas studentebi da kolegebi. 2015 wels misi iniciativiT Camoyalibda baTumel kinoreJisorTa gaerTianeba – `baTumis talRa~.
sazogadoebis problemebis Sesaxeb zaza xalvaSi Tavisi filmebiT saubrobda, cdilobda mieca adamianebisaTvis fiqris saSualeba. didi xelovani yovelTvis grZnobs dros, intuiciiT Wvrets momavals, zaza xalvaSi gamosavals adamianis siyvarulsa da rwmenaSi xedavs. swored amis Sesaxeb mogviTxrobs reJisori bolo filmSi `loto~, romelSic xelovnebis universitetis profesor-maswavleblebi da studentebi monawileoben (2019 w.). es aris `Sav-TeTri filmi ferad istoriebze~, filmi-nostalgia dakargul, gacrecil, laR urTierTobebze, siyvarulsa da Tanadgomaze. filmis premiera 2020 wlis maisSi igegmeboda, albaT, didi qarTveli poetis fridon xalvaSisa da misi Rirseuli memkvidris, reJisor zaza xalvaSis dabadebis dRes – 17 maiss…
premiera albaT Sedgeba, magram, samwuxarod, batoni zazas gareSe!
baTumis xelovnebis universiteti
aWaris avtonomiuri respublikis ganaTlebis, kulturisa da sportis saministro Rrma mwuxarebas gamoxatavs gamoCenili qarTveli reJisoris zaza xalvaSis udroo gardacvalebasTan dakavSirebiT da usamZimrebs sruliad saqarTvelos, mis ojaxs.
Cvenma Tanaqalaqelma zaza xalvaSma qarTuli kinos saxeli sazRvrebs gareT gaitana da mravali saerTaSoriso jildo moutana mas. aRsaniSnavia, rom 2017 wels maRalmTian aWaraze gadaRebuli filmi `name~ oskaris SesarCev nominantTa Soris moxvda.
CvenTvis didi pativi iyo zaza xalvaSTan TanamSromloba saministros programiT `kinoganaTlebis xelSewyoba~, romlis farglebSic Tavis studentebTan erTad, araerTi dokumenturi moklemetraJiani filmis avtori iyo.
2019 wels zaza xalvaSma aWaris ganaTlebis, kulturisa da sportis saministros dafinansebiT srulmetraJiani mxatvruli filmi `wvima or napirze~ gadaiRo. filmi lietuvisa da saqarTvelos erToblivi koproduqciaa.
aWaris Svili zaza xalvaSi CvenTvis mudam fasdaudebeli xelovani da pedagogi iqneba.
aWaris avtonomiuri respublikis, ganaTlebis, kulturisa da sportis saministro
zaza xalvaSi CemTvis gamorCeuli reJisori iyo! Zalian Znelia dRes gqondes Seni – gansakuTrebuli xelwera, Seni samyaro, romelsac ekranze qmni! zaza SesaniSnavi reJisori iyo da warmoudgenelia imis dajereba, rom ase adre wavida! usamarTlobaa! magram CemTvis, umTavresi da upirvelesi iyo misi kacoba, uSurveloba, keTilSobileba, rac ase iSviaTia Cvens sferoSi! moqalaqe iyo da Tavisi didi mamis Rirseuli Svili! yoveli misi filmi margalitiviTaa qarTuli kinos istoriaSi! rogor damwyvita guli da rogor momenatreba! ra didi danaklisia. . . mSvidobiT, Cemo raindo megobaro!!!
qeTi doliZe, kinoreJisori
zaza xalvaSma im asakSi datova wuTisofeli, roca SemoqmedebiTi simwifis mkaTaTveSi idga. misi SemoqmedebiTi Semodgoma sul mcire, ramdenime aTeuli wlis Semdeg unda damdgariyo, magram ar dascalda.
sul oriode saaTiT adre kolegebs esaubra ucxoeli studentebis xelovnebis universitetSi staJirebaze. moulodneli, Tavzardamcemi da Sokismomgvreli iyo misi gardacvaleba. ramdeni Canafiqri, idea, scenari darCa ganuxorcielebeli. zaza xalvaSi, bevri reJisorisagan gansxvavebiT, Tavad hqmnida scenarebs sakuTari filmebisTvis, amitom ukeT icoda, rogor aemetyvelebina Tavisi gmirebi. zaza xalvaSi baTumis xelovnebis universitetisaTvis iyo imedic, avtoritetic da patronic. misma kinosaxelosnom araerT niWier axalgazrdas gaukvala gza. misi filmebis titrebSi warweram `baTumis xelovnebis universiteti~, romelmac msoflios ekranebi moiara, ufro meti Segvmata, vidre bevri Cvenganis kabinetebSi muSaobam. didi madloba mas amisTvis. madloba megobrobisa da TanadgomisaTvis. SeiZleba bevri ram daviwyebas mieces, magram misi saxeli arasdros waiSleba mexsierebidan, radgan misi Semoqmedeba sicocxleSive Sevida qarTuli filmografiis saganZurSi.
ermile mesxia, profesori
çïçï õïäâïøì ìïïèïñëæ òìòú åñëôëæï, îëè éòîìåóäò èïèòì, îóìàïâåäòì ìïõåäèùòôë ðîåèòòì äïóîåïüòì, èùåîäòìï æï ìïçëãïæë èëéâïùòì ôîòæëí õïäâïøòì øâòäò òñë, èïãîïè ìòïèïñå, áåæèïéäëþï èòìãïí øëîì òñë. èïí ìïêóàïîò íòÿòåîåþòà ãïòêïôï ãçï æï áïîàóä êòíåèïüëãîïôøò ìïðïüòë ïæãòäò æïòèêâòæîï.
þïüëíò ôîòæëíò æï çïçï åîà æéåì 17 èïòìì òñâíåí æïþïæåþóäíò. ðòîâåäò «ôîòæëíëþï» îëè ÷ïüïîæï, ãóäòà ãïòõïîï, îëúï ãåãåäòûååþøò øåêîåþòäèï ìïçëãïæëåþïè æïþïæåþòì æéå èïìïú èòóäëúï. èáëíæï çïçïìàïí ìòïõäëâòì ðïüòâò. óîàòåîàëþåþò èïøòí óôîë ãïèñïîæï, îëúï òãò çåèë ïÿïîòì çëãïæìïãïíèïíïàäåþäë îåìóîìúåíüîòì óôîëìïæ æïòíòøíï. øïîøïíïú ÷âåóäåþîòâ ìòõïäòìòà, ìüóèïîàèëñâïîåëþòà, ìòàþëàò øåèëóûéâï ìëôåä ãåãåäòûååþøò «ôîòæëíëþïçå» èëðïüòýåþóä óúõëåä æï ìïáïîàâåäëøò èëéâïùå èùåîäåþì, õåäëâïíåþì. èïøòí âòí ãïòâäåþæï ãóäøò, îëè 2020 ùäòì «ôîòæëíëþï» óêâå èòì ãïîåøå ÷ïüïîæåþëæï.
çïçïìàâòì èøëþäòóîò ïÿïîï, ìïàïñâïíåþåäò ãåãåäòûååþò ñâåäïìï æï ñâåäïôåîçå èïéäï òæãï. ìëôåäøò èòìò ãïèë÷åíï, èïèòìåóä êåîïçå ôóìôóìò, èïèòì ãïøåíåþóä âåíïõøò èóøïëþï ñâåäï ãåãåäòûååþåäì óõïîëæï. èåçëþäåþì, àïíïüëäåþì ôïí÷ïüóîøò ìóôîïì ãïóøäòæï, èïèòìåóäò öïèÿóîÿäòà ðóîéâòíëì èòïîàèåâæï, ìõâåþàïí ìüóèîëþïçåú, ãïæïðïüòýåþïçåú óïîì ïî ïèþëþæï.
ûíåäòï çïçïì ùïîìóäøò èëõìåíòåþï. 62 ùåäò ùóàòìëôäòìàâòì åîàò ãïåäâåþïï. æîëòì ïè èëíïêâåàøò çïçï õïäâïøèï îëãëîú õåäëâïíèï, èåãëþïîèï, èåçëþåäèï àïâòìò íòøï æïòèêâòæîï. èòìò ìïáèå æï ìïõåäò àïëþåþì ãïæïåúåèï, êòæåâ óôîë æïôïìæåþï.
ëàïî úòíïîòûå, ýóîíïäòìüò, ìïáïîàâåäëì èùåîïäàï êïâøòîòì ùåâîò
sikvdili iSviaTad modis jiqur da pirdapir; igi ufro axlobelTa gadavliT gviCvevs da gviaxlovdeba. . . adamianis mTavari simdidre isev adamiania da amas maSin xvdebi, roca ukve gakotrebuli xar!. . roca fridoni aRar iyo, zazam SeZlo da TiTqos gaanaxevra misi aryofnis dardi; man raRacnairad itvirTa da atara, acocxla kidec Tavisi saxelovani mama CvenTvis – misi axloblebisTvis.17 maisis garda (dabadebis TariRs vgulisxmob), bevri hqonda mama-Svils saerTo; zazamac sityviT (filologiiT) daiwyo, kino mere iyo; simboluria isic, `rom misi didi naTliis – gogla leoniZis ,,natvris xeSi~, filmad misma pedagogma da reJisorma – Tengiz abulaZem rom aqcia, masac xvda erTi epizoduri, magram Zalian dasamaxsovrebeli roli, sadac or megobarTan erTad, gametebuli siyvarulis simbolod qceul maritas (umSvenieres lika qavJaraZes) kocnas sTxovs – aqaoda, jarSi mivdivarT da vin icis – cocxlebi davbrundebiT Tu arao… ar vici, axla, ukanasknel gzaze Semdgari vis kocnas gaiyolebs ufro da visi locva daifaravs, magram mamasTan misuls namdvilad eqneba salaparako da Tavmosawoni Tavisi bolodroindeli warmatebebis gamo. . . diax, miuxedavad imisa, rom droSad hqonda mamis saxeli, mis CrdilSi arasodes darCenila, mudam Tavisi gza hqonda da Tavisi saTqmeli! zaza xalvaSi, upirvelesad, ojaxma dakarga, mere baTumma, mere aWaram da bolos saqarTvelom. . . mtkiva, mtkiva imitom, rom axla yvelaze metad undoda, yvelaze metad ekuTvnoda damtkbariyo damsaxurebuli SedegiT, risTvisac iRvawa mTeli Tavisi Segnebuli cxovreba! midis da miaqvs TiToeuli Cvenganis biografiis nawili da amaze sxva dros ufro advilad da ufro didxans vilaparakebT. . . dRes ki, imiT SegviZlia vinugeSoT Tavi, rom amaod ar daxarjula da es wasvla – darCena ufroa, rac momsvlel-wamsvlelTagan Zalian cotas uxerxdeba! vaxtang Rlonti, poeti
èòÿòîì, ÷åèë çïçï, øåíçå ùïîìóäøò ìïóþïîò, èïãîïè ïî øåèòûäòï ïî èëâòãëíë ÷âåíò åîàëþäòâò àïíïèøîëèäëþï õåäëâíåþòì ìïìùïâäë óíòâåîìòüåüøò, ìïæïú øåíò ìïõåäò æï ãâïîò ïâüëîòüåüóäïæ ýéåîæï. . ãïëãíåþóäåþò âïîà. . . ðòîïæïæ èå øåèëæãëèï ãïèòõïäòìå, ôòäèøò èòèòùâòå. . .70 ùäòì «èìïõòëþì» ëúíåþï ïèòìîóäå æï. . . èòèïüëâå. . . . îï úëüï òúõëâîå æï þåâîò ãïêåàåþóäò ìïáèå æïüëâå. . . . èøâòæëþòà, ÷åèë èåãëþïîë. àïèòäï èåòøâòäò, þïàóèòì õåäëâíåþòì óíòâåîìòüåüòì ðîëôåìëîò, æïèìïõóîåþóäò ïîüòìüò
roca karg da saqebar speqtaklze giWirs wera, zustad iseTi gancda maqvs axla. . . Zalian Znelia Seafaso mis mier ganvlili gza, SemoqmedebiTi, pirovnuli Tu `Cinovnikuri~ (am ukanasknelze ki saocari TviTironia hqonda).
eh, ar unda midiodnen aseTi kacebi ase naadrevad, ara! Rameebs vaTenebdiT repeticiebze, arada, ar evaleboda. . . TviTon ar dgamda, magram misi prestiJis da Rirsebis saqme iyo im TeatrSi kargi speqtaklis dadgma, romelsac xelmZRvanelobda. rasac akeTebda, yovelTvis aRmafreniT akeTebda, rac unda araSemoqmedebiTi saqme yofiliyo.
Rirseuli kaci da Rirseuli Semoqmedia zaza xalvaSi.
ver vijereb, Zneli dasajerebelia, arc minda davijero. . .
Zalian vwuxvar da TanavugrZnob mis araCveulebriv, sikeTiT da profesionalizmiT, aseve RirsebiT aRsavse ojaxs. . .
laSa CxartiSvili, Teatrmcodne
zaza xalvaSi – usazRvrod Tavisufali, niWieri Semoqmedi, saqarTvelos gardaecvala. amitom glovobs sruliad saqarTvelo.
es tkivili CvenTvis, aWaraSi moRvawe mweralTa ojaxisTvis, ufro mZafri da autanelia. Cven zaza gviyvarda rogorc megobari, rogorc brwyinvale adamiani, rogorc didi fridonis memkvidre, rogorc filosofiurad moazrovne publicisti, Cveni lxinisa da mwuxarebis gamziarebeli adamiani.
vamayobdiT misi miRwevebiT, vamayobdiT Cveni mxaridan afrenili pirveli reJisoriT, romelmac Tavisi kuTxis warsuli da dRevandeloba msoflios gaacno da gamzrdelis vali pirnaTlad moixada.
uzomod vwuxvarT, rom ar dascalda bevri Canafiqris, survilis ganxorcieleba, amasTan, imedi gvaqvs, is SemoqmedebiTi cecxli, romelic zazam daanTo, arasdros Caqreba da qarTveli xalxi mis xsovnas saTuTad Seinaxavs.
daviT TedoraZe, saqarTvelos mweralTa SemoqmedebiTi kavSiris aWaris organizaciis Tavmjdomare
sandro beriZe,
Jurnal `Woroxis~ mTavari redaqtori
lali konceliZe,
aWaris mweralTa saxlis direqtori
pirvelis naxevarze davureke, ufro sworad, `feisbukis videoCatiT~. . . zazuC, ras Svebi, rogora xar-meTqi. . . ara miSavs, saRamoobiT cota sicxeebs maZlevs, magram gamivlis, droebiTiao (cota gaciebuli iyo). filmze ras Svebi-meTqi – Cven rom vilaparakeT, im variantsac vamontaJebo (bolo filmze – `loto~-zea saubari). zaz, `CatSi~ axali musika Cagigde or variantad da naxe-meTqi. vaa, kidev axali gamoacxveo (ori dRis win sxva mqonda gagzavnili)?, movusmen da saRamos gadmogirekavo. . . baltiispireTi ras Sveba-meTqi da velodebi miwvevas, albaT, Tebervlis Sua ricxvebSi wavalo… visaubreT aqeTurze, iqiTurze. . . mokled, saRamos mirekav-meTqi. aba, ra, aucileblad, erTi suli maqvs movusminoo. . . or saaTSi mobilurze levan TedoraZe mirekavs, zura, me ver gavdivar zazasTan, amboben, raRac ambavi xdebao. . . ramdenime zari Semovida kidev miyolebiT, yvela zazas ambavs mekiTxeboda. . . saswrafod davreke zazas nomerze. zari rom gavida, daufiqreblad vikiTxe – zaza, ra xdeba-meTqi. . . zaza ar var, qeTuTa varo (Cemi naTluli, zazas nabolara). . . ra xdeba-meTqi, qeTu. . . pauza. . zaza gardaicvala, aRar gvyavso. . . es dRe iyo oTxi Tebervali. . . dResac SokSi var. . . da ara marto me. . . ramdeni erTad Cafiqrebuli ocneba dagvrCa frTaSeusxmeli. . . ramdeni filmi – gadasaRebi. . . ramdeni momavali kinoreJisori – aRmosaCeni… didi kaci wavida am wuTisoflidan. . . Cemi ormocwliani urTierTobis tkbili sizmari. . . naTelSi iyos Seni suli, zazuC! zurab qavTaraZe
Znelia, zaza xalvaSze warsul droSi ilaparako, radgan misi wasvla qarTuli sazogadoebisTvis, kinematografiisTvis, megobrebisa da axloblebisTvis udidesi danaklisia. ratomRac mjera, rom man ubralod gaaCera miwieri dro da maradisobisa CarTo. . . uzomod mwydeba guli, rom moTxroba, romlis dawerac `maiZula~, scenaramde ver miviyvaneT. martSi unda Seetana ganacxadi bulgarel prodiuserTan erTad, romlis TxovniTac am ambavs moTxrobad Seesxa xorci. bulgarul mxares, inglisurad Targmnili, 2 gverdamde Semoklebuli varianti gavugzavneT. siuJeturi qarga moewonaT, win sascenaro muSaoba gveloda. zaza mxolod imas wuxda, rom gadaReba teqnikurad rTuli iqneboda epoqis masStaburobisa da didi sivrciTi arealis gamo, aqedan gamomdinare films didi biujeti dasWirdeboda, magram `am Temas aravis davuTmob~ – dampirda, Tumca bedisweram sxvanairad gansaja da danapirebi ver Seasrula… Turme, es qarTul-bulgauli kavSiris maCvenebeli pirveli erToblivi filmi iqneboda. arasdros damaviwydeba misi aRfrTovanebuli Semoxmianeba, Sefaseba da keTili survili – es ambavi romanad meqcia. misi pativiscemiT, marTlac SeveWidebi am rTul saqmes, radgan aqamde prozaSi muSaoba ar micdia da wigns mis xsovnas mivuZRvni. msubuqi iyos misTvis mSobliuri miwa! bela qeburia, poeti
zaza xalvaSis wuTisoflidan naadrevad wasvla didi danaklisia upirvelesad, ojaxisaTvis, Tumca es didbunebovani, gamorCeuli pirovneba aseve daaklda mSobliur qalaqs, kuTxes, mTel saqarTvelos.
zaza xalvaSi, didi lamazi tradiciebis matarebeli gvaris TvalsaCino ojaxis Svili, Cveni sasiqadulo sazogado moRvawis, WeSmariti mamuliSvilis, saxelovani poetis – fridon xalvaSis vaJi gaxldaT. qarTul, erovnul tradiciebze aRzrdilma Svilma Rirseulad gaagrZela mamapapiseuli gza. Tavisi sityva Tqva qarTuli kinos istoriaSi. Tavis dokumentur filmebSi aWaris tkbil-mware warsulis araerTi STambeWdavi epizodi gaacocxla. kidev uamravis xorcSesxmas fiqrobda, Tumca, risi gakeTebac moaswro, isic sakmarisia misi xsovnis ukvdavyofisaTvis. mSobliur aWaras misi xeli usaTuod daakldeba.
gamorCeuli, kolorituli pirovneba gaxldaT. misi RuRuna xma, Tbili Rimili, mokrZaleba, sidarbaisle, gulisxmiereba, Tavmdabloba, guliTadoba, WeSmaritad misabaZi iyo. vwuxvarT, rom baTumis quCebSi veRar vixilavT maradisobaSi gadasul kacs, Tumca misi sicocxle ar dasrulebula gardacvalebiT. zaza xalvaSma maradiuli sabudari eris gulSi gaiCina.
Cveno zaza, ufalma naTelSi amyofos Seni saTuTi suli!. . .
bsu-is niko berZeniSvilis institutis TanamSromlebi
